Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde. Leta 2019 je ožje mesto imelo okoli 260.000 prebivalcev, urbano območje mesta 800.000, skupaj z bližnjo okolico pa 1,1 milijona prebivalcev, kar ga uvršča na šesto mesto najbolj poseljenih urbanih območij Francije.
Bordeaux pogosto označujejo kot 'biser Akvitanije'. Del mesta, Port de la Lune, je zaradi svoje izredne arhitekture od junija 2007 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Zgodovina Bordeauxa sega skoraj 2300 let nazaj. Oblikujejo ga Kelti, Rimljani, Franki in angleško-francoska naveza. Bordeaux je del Francije od sredine 15. stoletja. V stoletjih je mesto doživelo tri gospodarske razcvete, predvsem zaradi strateške lege trgovinskih in prometnih povezav.
Severno od Bordeauxa je jama Pair-non-Pair, v kateri so bili najdeni ostanki neandertalcev iz obdobja pred 30.000 pred sedanjostjo.
Od približno leta 300 pr. n. št. so ozemlje naseljevala keltska plemena Biturigov, ki so dala ime mestu Burdigala, pod Rimljani od leta 60 pr. n. št.
V 3. stoletju je postal glavno mesto Akvitanije. Leta 276 je ob napadu Vandalov dobil prvo obzidje. V 5. stoletju je sledilo še več vdorov Vandalov (409), Vizigotov (414) in Frankov (498). V 8. stoletju so mesto oplenili Arabci (732), kasneje v 10. stoletju Normani.
Od 12. do 15. stoletja, po poroki vojvodinje Eleanore Akvitanske z grofom Plantagenetom, kasnejšim kraljem Henrikom II., je bil Bordeaux del angleške domene. V tem času je bila zgrajena stolnica sv. Andreja, katere nadškof Bertrand de Got je postal leta 1305 papež Klemen V. Leta 1453, po bitki pri Castillonu in koncu stoletne vojne Bordeaux pade v francoske roke. V času spopadov med francoskim plemstvom in kraljem so prebivalci Bordeauxa osnovali Conjuration de l'Ormée, stranko nasprotnikov monarhije. Tako je bilo mesto podrejeno francoskemu kralju Ludviku XIV. šele leta 1653. Med francosko revolucijo je bila ukinjena čezatlantska trgovina, s katero je pred tem mesto doživljalo velik razcvet.
Leta 1840 je mesto ponovno postalo trgovsko pristanišče, poleg tega pa se je v njem razvila močna industrija. V obdobju francosko-pruske vojne je v njem bivala Gambettova francoska vlada. Prav tako se je vlada začasno umaknila v Bordeaux med prvo in drugo svetovno vojno. Med nemško okupacijo, ki je trajala od leta 1940 do 1944, je Bordeaux prevzel pomembno vlogo v gospodarstvu Tretjega rajha, ko je med drugim dobil tudi podmorniško bazo.
Bordeaux pogosto označujejo kot 'biser Akvitanije'. Del mesta, Port de la Lune, je zaradi svoje izredne arhitekture od junija 2007 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Zgodovina Bordeauxa sega skoraj 2300 let nazaj. Oblikujejo ga Kelti, Rimljani, Franki in angleško-francoska naveza. Bordeaux je del Francije od sredine 15. stoletja. V stoletjih je mesto doživelo tri gospodarske razcvete, predvsem zaradi strateške lege trgovinskih in prometnih povezav.
Severno od Bordeauxa je jama Pair-non-Pair, v kateri so bili najdeni ostanki neandertalcev iz obdobja pred 30.000 pred sedanjostjo.
Od približno leta 300 pr. n. št. so ozemlje naseljevala keltska plemena Biturigov, ki so dala ime mestu Burdigala, pod Rimljani od leta 60 pr. n. št.
V 3. stoletju je postal glavno mesto Akvitanije. Leta 276 je ob napadu Vandalov dobil prvo obzidje. V 5. stoletju je sledilo še več vdorov Vandalov (409), Vizigotov (414) in Frankov (498). V 8. stoletju so mesto oplenili Arabci (732), kasneje v 10. stoletju Normani.
Od 12. do 15. stoletja, po poroki vojvodinje Eleanore Akvitanske z grofom Plantagenetom, kasnejšim kraljem Henrikom II., je bil Bordeaux del angleške domene. V tem času je bila zgrajena stolnica sv. Andreja, katere nadškof Bertrand de Got je postal leta 1305 papež Klemen V. Leta 1453, po bitki pri Castillonu in koncu stoletne vojne Bordeaux pade v francoske roke. V času spopadov med francoskim plemstvom in kraljem so prebivalci Bordeauxa osnovali Conjuration de l'Ormée, stranko nasprotnikov monarhije. Tako je bilo mesto podrejeno francoskemu kralju Ludviku XIV. šele leta 1653. Med francosko revolucijo je bila ukinjena čezatlantska trgovina, s katero je pred tem mesto doživljalo velik razcvet.
Leta 1840 je mesto ponovno postalo trgovsko pristanišče, poleg tega pa se je v njem razvila močna industrija. V obdobju francosko-pruske vojne je v njem bivala Gambettova francoska vlada. Prav tako se je vlada začasno umaknila v Bordeaux med prvo in drugo svetovno vojno. Med nemško okupacijo, ki je trajala od leta 1940 do 1944, je Bordeaux prevzel pomembno vlogo v gospodarstvu Tretjega rajha, ko je med drugim dobil tudi podmorniško bazo.
Zemljevid - Bordeaux
Zemljevid
Dežela - Francija
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
---|---|---|---|
EUR | Evro (Euro) | € | 2 |
ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
---|---|
EU | Baskovščina (Basque language) |
BR | Bretonščina (Breton language) |
CA | Katalonščina (Catalan language) |
CO | Korziščina (Corsican language) |
OC | Okcitanščina (Occitan language) |